Ponovno so se iz ust različnih bolj ali manj znanih osebnosti, začele pojavljati ideje, na nivoju osnovnošolskega mišljenja, ki ne sodijo v Formulo 1. Rešitev za problematizirano pomanjkanje kontakta je mnogo, a kaj, ko večinoma poslušamo le nebuloze, ki ne vzdržijo treznega razmisleka. In kar je huje, so potencialno nevarne.
Začnimo z izjavo Nica Rosberga o vrnitvi tako imenovanih bolidov s talnim efektom v Formulo 1. O talnem efektu smo že pisali in je prisoten še danes, toda konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let je šlo za bolide, ki so s pravilno obliko iz zračnega toka izpod bolida generirali aerodinamični oprijem, ki je bil takšen, da prednjih profilov marsikje sploh niso potrebovali. Vse je bilo idealno, vse dokler je vse delovalo. Ko pa se je bolid malce dvignil, je nenadoma in brez opozorila izgubil ves oprijem. Ali se je res potrebno vrniti v leto 1982, da bi se malce zresnili. Tudi sam Nico bi se lahko, preden je odprl usta spomnil zakaj je njegov oče leta 1982 postal prvak leta in to zgolj z eno zmago. Seveda je danes razvoj šel naprej, toda če se inženirjem podeli proste roke bodo znova ustvarili pošasti, ki bodo hitre in nevarne. Če želi FIA izničiti učinek umazanega zračnega toka, zadodustuje že, da ekipam dopustijo malce večji difuzor.
Druga “genialna” ideja je ponovna uvedba aktivnega vzmetenja, ki je prav tako povezano z zagotavljanjem talnega efekta. Kdor je to predlagal je očitno pozabil kako živahni in nepredvidljivi sta bili sezoni 1992 in 1993. Enostavno bi bogatejši ponovno imeli boljše sisteme podprte z boljšimi podatki in znova bi bili bi spredaj, toliko želenih prehitevanj pa ne bi bilo. Verjamem, da se vrnitev v preteklost, sliši romantično in lepo, pa čeprav to ni bilo res.
Seveda se spodobi, da tudi sam podam svoje ideje za boljšo Formulo 1. Najprej, dvig toliko opevanega mehanskega oprijema je tako enostaven, da si ga verjetno nihče ne upa niti predlagati. Stik med asfaltom in bolidom zagotavljajo pnevmatike in dokler bodo le te podrejene varčevanju edinega dobavitelja, kot resnemu razvoju, kljub 12. različnim barvam prehitevanj ne bo. Dva ali trije različni dobavitelji pnevmatik, ki bi se borili za zmago, pa bi prinesli boljši mehanski oprijem in več vzdržljivosti.
Drugi ukrep FIA že skuša umestiti v pravilnik. To je odprava fluksometra za gorivo, a z nespremenjeno kapaciteto rezervoarja. To po eni strani pomeni to, da se bi motorji z notranjim izgorevanjem resnično lahko vrteli do omejenih 15.000 obratov v minuti, hkrati pa bo potrebno še paziti, da ne bo komu zmanjkalo goriva. Če k temu dodamo še odpravo MGU-H, katere posledica bo večji in občutnejši “turbo lag”, potem bo zadeva bistveno drugačna. V kolikor bi k temu dodali še prepoved radijske zveze med boksi in bolidom, potem bi imeli popolno sliko.
Menim, da se z idejami ki se v časopisih lepo berejo, ni potrebno vračati v preteklost. Zagotovo bi enostavnejše in cenejše rešitve prinesle več uspeha, zgolj ponavljanje nekih starih konceptov za katere so že drugi ugotovili, da niso tiste prave.
