Pri Red Bullu se bodo morali v naslednjih tednih odločiti ali bodo s pogonskim sklopom z imenom TAG Heuer ostali pri Renaultu in bodo za tovarniškim Renaultom in Mclarnom zadnji v vrsti, ali pa bodo sledili Toro Rossu in prestopili k Hondi. Dilema je precejšnja, saj je jasno, da pri Red Bullu v političnem smislu, Renaulta ne marajo preveč. Pri francoskem proizvajalcu pa jih imajo radi le takrat, ko jim izstavijo fakturo, toda vsaka medalja ima dve strani. Red Bull s pogonskim sklopom Renault zmaguje, čeprav njihovega logotipa ni na pokrovu bolida. Nekaj, kar tovarniški ekipi, pa tudi Mclarnu ne bo z lahkoto uspelo. Po drugi strani tudi Honda ne kaže znakov revolucionarne renesanse, kar pomeni, da bi menjava dobavitelja skoraj zagotovo pomenila korak nazaj.
Usmerimo pozornost še na dva elementa, ki jih ponavadi zanemarimo. Prvi je menjalnik. Ta mora, v kolikor bolid ne odstopi, zdržati pet dirk, letošnji menjalniki Toro Rossa pa v osnovi temeljijo na tistih, ki so jih lani uporabljali pri Mclarnu. Menjalnik je pomemben element, ne samo v mehanskem smislu, saj so na njem sidrišča zadnjih obes, hkrati pa vpliva tudi na zračni tok, ki potuje skozi boke bolida in navsezadnje vpliva tudi na težišče. Poglejmo samo kako ozka sta menjalnik in kompleten bolid Red Bulla v zadnjem delu in kako zaobljen je STR13. Zadeva je dosti kompleksnejša, kot se zdi, saj ne gre zgolj za prilagoditev vijakov, temveč morata pogonski sklop in menjalnik tvoriti celoto, ki jo lahko proizvedejo zgolj nekatera moštva.
Drugi zanimiv element je vezan na dobavitelj goriv in maziv. Pri Red Bullu je to ExxonMobil, pri Toro Rossu pa Repsol. Čeprav bi kdo rekel, saj gre zgolj za gorivo, ni povsem tako. Pogonski sklopi imajo, kot dobro vemo, omejeno porabo olja, pomembno pa je še nekaj drugega. Skozi analizo maziv v ekipah dobijo vpogled tudi v tudi obrabo mehanskih delov in kar je še pomembnejše, prav v gorivih in mazivih se da pridobiti tako na hitrosti, kakor vzdržljivosti. Spomnimo se, da so še nedolgo nazaj so dobavitelji motorjev in pogonskih sklopov vsilili svoja preverjena maziva in goriva. To, da sestrski ekipi uporabljata produkte različnih proizvajalcev ne daje dobrega signala o kakšnih sinergijah.
Poleg naštetega pa obstaja še ena, sicer očitna, točka o kateri smo že na dolgo in široko razpravljali. Za razliko od Toro Rossa je Red Bull vodilna ekipa, ki razvija ekstremne šasije, podobno kot so lani storili pri McLarnu in verjetno je bil tudi to eden izmed vzrokov za veliko število okvar. Poleg tega pa pri Hondi že četrto sezono dirkajo zgolj z dvema bolidoma, kar posledično upočasni sam razvoj.
Imejmo pa v mislih še prihodnost. Novi pogonski sklopi prihajajo v sezoni 2021, strateški partner Red Bulla Aston Martin, pa je nakazal voljo aktivno vstopiti v cirkus. Torej bi bilo potencialno sodelovanje s Hondo vezano zgolj na dve sezoni. Če odmislimo razne politične argumente, ki so nedvomno prisotni, se mi osebno zdi menjava potencialno zmagovalne kombinacije za drugo, ki bi bila samo mašilo, čisti nesmisel. Pa vendar, to je Formula 1 in to ne bi bil ne prvi, in ne zadnji nesmisel, ki smo mu bili priča.
Simon Jazbec
