Vozniki Formule 1 v Monte Carlu na milimeter natančno švigajo tako blizu zidu, da na njemu pogosto pustijo odtis pnevmatike, ne da bi pri tem zlomili platišča. Čeprav so vredni vsega občudovanja, pa so v dnu duše prav takšni, kot mi vsi in tudi oni imajo svoje vzornike in heroje. Nekateri vozniki se svojim idolom poklonijo tako, da si nadenejo čelado v barvah svojega vzornika in tako za trenutek postanejo del zgodovine Formule 1.
Letos je Valtteri Bottas VN Monaka nosil čelado v barvah svojega rojaka Mike Hakkinena. Čeprav je Mika svoj zadnji naslov svetovnega prvaka osvojil leta 1998, je del njega, na dvajseto obletnico njegove zmage v kneževini, švigal med zidovi Monte Carla. Takšen poklon zagotovo veliko pomeni tako njemu samemu, kot vsem navijačem.
To pa še zdaleč ni bil osamljen primer. Leta 2014 je Marcus Ericsson v Monte Carlu nosil čelado z barvno shemo s katero je dirkal Ronnie Peterson. Še posebej je zanimivo, da je Šved takrat dirkal za Caterham, ki je v prejšnjih sezonah nosil ime Lotus, torej slovito ime za katero je nekoč dirkal Peterson.
Lep poklon sta eden drugemu pripravila tudi rojaka Rubens Barrichello in Tony Kaan. Barrichello v Monaku in Kaan na 500 milj Indianapolisa sta nosila čelado drug drugega in kar je še bolj zanimivo, oba sta svoji dirki končala na petem mestu, kot da bi se dogovorila.
Pravo manijo s poklonov je uprizoril Jean-Eric Vergne, ki si je nadel, po mojem mnenju dve najlepše obarvani čeladi sploh. Leta 2012 je nosil barve Jeana Alesija, ki je sicer zmagal zgolj enkrat, je pa s svojim agresivnim in neizprosnim stilom osvojil mnoga srca. Vergne je takrat želel obeležiti Jeanov, sicer neuspešen debi na 500 miljah Indianapolisa, tudi sam Jean Alesi pa je nekoč dirkal s čelado v barvah nikoli pozabljenega Elia de Angelisa. Vergne se je naslednje leto poklonil še enemu velikanu, na njegovi čeladi pa so zasijale rdeče-modre-rumene črte Francoisa Ceverta.
V poplavi modernih živo pisanih čelad je včasih lepo videti grafiko “stare šole”, brez nepotrebnih bleščic in sličic. Hkrati se na ta način spominjamo delčka zgodovine iz časa, ko so vozniki bolj, kot na postranske stvari, mislili na dirke.
Simon Jazbec
