Verjamem, da ste mnogi že opazili, da se na lestvici končnih hitrosti pri vrhu večkrat pojavljajo ekipe, ki pravzaprav tam ne bi smele biti. Ekip iz sredine in konca rezultatske lestvice ne pričakujemo tako visoko na lestvici končnih hitrosti, a pogosto so, po drugi strani pa se vodilni bolidi niti ne pojavijo na prvih mestih med najvišjimi končnimi hitrostmi.
Seveda je veliko odvisno od proge, a najprej se moramo zavedati, da visoka končna hitrost še ne pomeni hitrega bolida. Najhitrejši bolid je tisti, ki najhitreje odpelje krog ali celotno dirko, medtem ko je tisti z najvišjo končno hitrostjo le-to dosegel na določenem delu (na primer na koncu ravnine). Seveda je jasno, da gre pri bolidih za kompromis, predvsem kar se tiče nastavitev. Višji kakor je kot profila stabilizatorjev, večji je zračni upor. Kljub morda močnejšemu pogonu, bolid ne doseže takšne končne hitrosti kakor bolid z nižjim kotom profila in šibkejšim pogonom.
Vse to je sicer logično, a vendar ne pojasni, zakaj imajo slabši bolidi visoko končno hitrost. Proge imajo po navadi del, kjer je potreben oprijem, in del, kjer je potrebna hitrost. Slabši bolidi imajo lahko težave v delu proge, kjer je potreben oprijem, in bi rabili bistveno višji kot profila, da bi bili konkurenčni. A po drugi strani bi bili tako počasnejši tudi na ravninskem delu. Torej počasni v delu, kjer je potreben oprijem, in počasni v delu, kjer je potrebna hitrost. Lahko si predstavljate, da v ekipi za nastavitve poskrbijo tako, da bolid nima toliko oprijema, saj je čez ovinke zelo težko prehiteti, na ravnini pa lahko razvijejo visoko končno hitrost, zato jih drugi težje prehitijo.
Podobno sliko lahko dobimo, če pogledamo, kakšne čase dosega bolid v posameznih sektorjih ali delih proge. Če ima bolid najhitrejše čase v vseh treh sektorjih, pomeni, da ima najmočnejši pogon in tudi najbolj uravnoteženo šasijo. Če vidimo, da je določeni bolid hitrejši v delu, kjer so zavoji, lahko sklepamo, da bodo časi na krog nižji in mu bodo ostali bolidi z manj oprijema težje sledili skozi zavoje (razdalja bo večja). Na ravnini bo lahko imel bolid z več oprijema kakšen meter prednosti pred tistimi z višjo hitrostjo. V nasprotnem primeru pa, kljub temu, da bo bolid z oprijemom lahko sledil, mu na ravnini nizka končna hitrost ne bo pomagala prehiteti konkurenco. A prav zato imamo v Formuli ena tako imenovani DRS (Drag Reduction System oz. sistem za zmanjševanje upora), ki pomaga bolidu, da doseže zadostno končno hitrost, da lahko prehiti bolid pred seboj.
Če na lestvici najvišjih hitrosti torej vidimo bolid, ki po našem mnenju tja ne spada, je zanimivo slediti, ali gre le za defenzivno strategijo, ki jo bomo opazili tako, da bo ta bolid ustvaril neke vrste zamašek, kjer bo počasen na krog, bolidi za njim ga bodo prehiteli s težavo, tisti pred njim pa bodo iz kroga v krog povečevali prednost.
Simon Jazbec
