Nedvomno dejstvo je, da je v uvodnem delu letošnje sezone Ferrari najhitrejši bolid, vsaj kar se tiče kvalifikacij, če ne tudi dirk. Čeprav bi bilo enostavno reči, da gre zasluga (končno) močnejšemu pogonskemu sklopu, boljši šasiji ali aerodinamiki smatram, da je poglavitni razlog za boljše rezultate drugje. Seveda gre za špekulacijo, ki pa ima osnovo v opažanju in primerjave le tega z razpoložljivimi podatki. Menim, da je nov Ferrarijev bolid, v primerjavi s konkurenco izjemno nežen do pnevmatik. Vse to pa lahko ob različnih lastnostih asfaltne površine in nihanja v temperaturah, privede še do zelo zanimivih rezultatov.
Razmišljanje temelji na enostavni predpostavki. Vsak tip pnevmatike deluje optimalno v določenem temperaturnem območju in zato so npr. le te v grelnih odejah preden se menjajo. Mehkejša kot je pnevmatika, pri nižji temperaturi deluje. Tiste najmehkejše delujejo optimalno nekje med 85 in 110°C, soft med 105 in 135°C medium in hard pa nekje v območju med 110 in 145°C. To naj bi bile vrednosti za 2017, ki jih lahko vzamemo za smernice in ne kot fiksno dejstvo.
Ključno je, da je temperatura pnevmatike v tem območju. V kolikor je prenizka, pnevmatika nima oprijema, če je previsoka pa se začne obrabljati izjemno hitro. Poenostavljeno, lahko se zgodi, da bolid, ki vozi prepočasi za varnostnim avtomobilom ne zvozi ovinka, po drugi strani pa v kolikor uporablja dežne pnevmatike na suhi progi, te kar naenkrat razpadejo in jih zato pogosto hladijo v lužah.
Logično je, da ob enakih pogojih prav lastnost bolida samega ključen dejavnik, ki vpliva na segrevanje pnevmatike. Moštva lahko pomanjkljivosti izboljšajo s spreminjanjem nastavitev, tako samega kolesa, obes ali aerodinamike. Ferrari je na treh od štirih letošnjih dirk prišel do pole positiona. V Bakuju je imel Sebastian Vettel v srednjem delu dirke pravzaprav težave pri uporabi trše zmesi, predvsem v primerjavi z Bottasom. Ne pozabimo tudi, da je Sebastian Vettel v Bahrainu s soft pnevmatiko prevozil za 25 do 30% daljšo razdaljo, kot je bila predvidena s strani proizvajalca. Predpostavimo lahko torej, da Ferrari pri tisti optimalni nastavitvi, pnevmatiko ogreje manj od ostalih, saj vemo, da previsoka temperatura tudi škodi, zniža pa se z zmanjšanjem kota profila ali camberja. Vse to se lahko izjemno obrestuje v Q3, kjer dirkači uporabijo najmehkejšo zmes. V Bahrainu je nižja temperatura (ob izjemni in malodane nadčloveški vožnji Sebastana Vettla) omogočila vzdržljivost ob izjemno nizkem oprijemu, medtem ko v Bakuju, kjer so bile temperature okolice resnično nizke, je imel Vettel s soft pnevmatikami kar nekaj težav.
Ne trdim,da je to sveta resnica, a jo podajam, kot iztočnico za razmislek, saj je malce nenavadno, da ima Ferrarijev komandni pult toliko težav s strategijo. V kolikor pa bi zgoraj napisano držalo, bi lahko na njihove odločitve pogledali še iz drugačne perspektive. Izjemno zanimivo bo opazovati kaj se bo z razmerjem moči med moštvi dogajalo v nadaljevanju sezone, predvsem ob visokih temperaturah, ki nas čakajo na evropskih dirkah.
Simon Jazbec
