Leto 1994 je bilo za Formulo 1 v mnogočem prelomno, ne samo zaradi tragičnih dogodkov, marveč tudi zaradi številnih tehničnih sprememb na bolidih. Najprej je prišla prepoved t.i. aktivnega vzmetenja in hkratna odprava vseh sistemov, ki naj bi pomagali pri vožnji. Torej govorimo o sistemih, kot sta bila npr. avtomatski menjalnik ali sistem proti zdrsu koles (launch in traction control). 1994 je bilo leto, ko je Michael Schumacher prvič postal svetovni prvak in leto, ko je imela FIA ogromno opravkov prav z ekipo Benetton.
Nepravilnosti naj bi bilo kar nekaj, Schumacher pa je bil tudi izključen iz posameznih dirk zaradi prehitevanja v krogu za ogrevanje in prekomerne obrabe lesene deske pod vozilom, ki je bila uvedena prav kot reakcija na nesrečo Ayrtona Senne. Hkrati se moramo še spomniti na dogodek, ko so pri Benettonu odstranili filter iz sistema za točenje goriva, Jos Verstappen pa je ob postanku zagorel. Toda po pričevanju inženirjev iz ekipe Larousse, so tudi drugi naredili enako in ekipa jo je odnesla zgolj s kaznijo.
Najbolj kontroverzna zadeva pri Benettonu B194 pa je bila povsem nekaj drugega. Bolid je poganjal Cosworthov motor z oznako Ford Zetec, ki je bil približno 80 konjskih moči šibkejši od konkurenčnih Renaulta in Ferrarija, toda ko bil bolid kljub deficitu med dirko hitrejši od konkurence, so se pojavile govorice. Sprožil jih je sam Ayrton Senna, ko je po odstopu na VN Pacifika spremljal in poslušal bolide ob vožnji skozi bližnji ovinek in začutil, da zvok Benettona ni bil enak drugim bolidom. Posumil je, da ima bolid sistem, ki prekine vžig v trenutku, ko bolid začne izgubljati oprijem na zadku, kar bi pomenilo, da gre v bistvu za skriti sistem “traction control”. Po tragičnem vikendu v Imoli je FIA zahtevala vpogled v programe elektronskih naprav bolidov prvih treh ekip, a tako pri Benettonu, kot pri McLarnu so ta rok zamudili in bili zato kaznovani. Povedano poenostavljeno, prednost tega sistema je bila v tem, da je dirkač lahko stopalko za plin pritisnil do konca, bolid pa je sam poskrbel za optimalno moč motorja v danem trenutku.
FIA pa ni odnehala in po mnogih izgovorih Benettona so komisarji prišli do tako želene programske kode v kateri so zunanje institucije ugotovile zelo zanimivo zadevo. V programu je bilo izbirno okno, ki je imelo 10 možnih vidnih izborov, toda v primeru, da je tehnik premaknil kurzor povsem navzdol in v 13. vrstico vpisal kodo, ki je ni bilo moč videti na ekranu, se je na bolidu vključil sistem “launch control”. Logično je, da je ta neposredno povezan s “traction control”, kajti eden je bistvo drugega. Po navedbah ekipe naj bi bilo to nekaj, kar so pozabili izbrisati in naj bi to opcijo uporabili samo na testiranjih. Sledilo je poročilo, ki ga je podpisal Charlie Whiting, ki je odkrito podvomil v skladnost bolida številka pet, torej bolida M. Schumacherja v obdobju VN San Marina. Kljub sumom pa FIA zadevi nikoli ni zares prišla do dna.
Sume v obstoj nedovoljenih pomoči pri vožnji je v številnih intervjujih v zadnjih letih sprožil Jos Verstappen, ki je trdil, da je bil njegov bolid nestabilen in muhast, medtem ko je imel Michael Schumacher več sekund na krog hitrejše čase. Ai je kdo dejansko uporabil nedovoljene sisteme pomoči ne bomo nikoli izvedeli a dejstvo, da sta ekipo vodila Flavio Briatore in Ross Brawn lahko poskrbi za kakšen sarkastičen nasmešek. Zadeva nikoli ni bila raziskana do konca, verjetno bolj zaradi političnih posledic v resnično težavnem letu. Dvomi o skladnosti Benettona B194 s pravilnikom pa bodo ostali za zmeraj.
Simon Jazbec
