Osebno, če kaj sovražim so to politično korektni odgovori, kjer se nikogar noče užaliti in je vse potrebno zaviti na način, da bo večini publike in navijačem prebrano všeč. Berem kolumno odgovornega urednika italijanskega Autosprinta, kjer piše kako je čas, da McLaren spet pride na vrh Formule 1, saj so zadnje prvenstvo osvojili daljnega leta 2008, kar je v Formuli ena večnost, posebej za tako pomembno ekipo. Ima prav, a pozablja na dejstvo, da Ferrari na nov naslov čaka še leto dlje, toda njim, brez skrbi, ne podari nobenega ultimata v smislu, fantje čas se izteka. Kakšen italijanski navijač bi namreč utegnil biti užaljen, Mclarnovih pa je tako malo, da tudi če bodo užaljeni, se to ne bo prav poznalo na branosti.
Enako pojav opažam tudi pri nas. Vse se odvija s tokom kamor pluje večina, hkrati pa ostanemo brez kakšnega kritičnega mnenja podprtega z dejstvom ali argumentom. Ostajajo zgolj senzacionalistični naslovi in kritike češ, kako vse slabo, ker so prišli tisti, veste tisti tam, “grdi”. Nekateri, ki novice podajajo in pomagajo pri ustvarjanju mnenj ter širjenju kulture, pa svoje delo opravljajo brez vsake samorefleksije.
Drži, Kimi Räikkönen je lani ob svojem odstopu potolažil majhnega navijača in vsi so bili navdušeni. Sedaj pa, ko se razgaljenim deklinam z namenom, da bi vrsti malim nadebudnežem dali možnost doživeti nekaj, kar bodo pomnili do konca življenja, reče hvala in nasvidenje, pa se kriči najmanj, kot da bi se nekoga umorilo.
Pogosto zasledimo kako sinova bratov Schumacher delata prve korake med vozniki enosedežnikov. Pred začetkom dirkaškega vikenda nas doleti stampedo člankov, kot da bi zmagala svetovno prvenstvo Formule ena, po dirkaškem vikendu pa nič. Osebno se mi ne zdi prav, da se zgolj zaradi branosti igra z iskrenimi čustvi navijačev. Ti seveda pričakujejo ponovitve nekih zgodb, a obstaja možnost, da se ne bo tako obrnilo. Spomnimo se le Bruna Senne, Nicolasa Laude ali Nelsona Piqueja jr.. Moje mnenje je, da si navijači zaslužijo resnico, ne pa meglenih sanj z razlogom, da se klika in všečka.
Sedaj smo v obdobju, ko so tangice v lasti “gird girls” pomembnejše od HALO ščitnikov ( podobnost v obliki je le naključna) in bojim se dneva predstavitve novih bolidov, ko bo na sceno stopilo navdušenje o fantastičnih barvah novih dirkalnikov. Najbrž bo koncu bolid hitrejši, ker bo “papaja” oranžen in ne “fluorescentno” oranžen, ali pa svetlo rdeč oziroma metalno srebrn. Čaka nas torej močan poudarek na embalaži in skoraj nič na vsebini, saj je tako najlažje, hkrati pa se še ne zamerimo nikomur ali bog ne daj, večini.
Zmrazi me, ko preberem kako so prvenstva dolgočasna, saj je ena ekipa “premočna”. V glavah teh avtorjev se namreč vrti film, da so krivi tisti, ki so svojo domačo nalogo opravili najbolje, ne sme pa se pisati o tistih, katerih bolid je primerljiv s “kanto”, saj bi se lahko kakšen bralec počutil užaljeno. Naši ali njihovi, “kante” bodo ostale kante in hitrejši bo končal na vrhu. Zmagal bo enostavno zato, ker je boljši in je nalogo bolje opravil. Ne razumite me napak, navijati je lepo in nujno, le kriviti druge za slabo delo lastne ekipe je malodane otročje.
Zato pomislimo preden začnemo vpiti o amerikanizaciji. Bernie Ecclestone je zvit lisjak, ki ve kaj in kako govori, a njega povprašati o mnenju o uspešnem vodenju Formule ena, je isto, kot da bi za mnenje o legalnosti in dirkanju po pravilih prosili Flavia Briatoreja.
Simon Jazbec
@simonjazbec
