Profesor Sid Watkins

0

So ljudje, ki s svojo predanostjo in pogumom spreminjajo stvari na bolje. V Formuli ena se pogosto, kot junake omenja zgolj voznike, a za njimi so mnogi drugi veliki ljudje, ki jim omogočajo, da lahko dirkajo in dosežejo svoje meje. Hkrati jih poizkušajo povleči nazaj v trenutku, ko svoje meje presežejo. Eden takšnih je bil Sid Watkins, kirurg in nevrolog ter od leta 1978 do leta 2004 glavni zdravnik Formule ena. V najhitrejšem cirkusu bolj znan kot Profesor Sid ali samo Prof.

V Formulo 1 je prišel na pobudo Bernija Ecclestona, ki mu je ponudil takrat bajno vsoto 35.000 funtov letno, a mu hkrati pozabil omeniti, da so vsi stroški, ki jih je imel vključeni v to številko. Na začetku so ga vsi gledali bolj, kot še en privesek brez prave vloge, saj je bil  sam, brez opreme, brez avtomobila, brez ničesar. Že na Veliki Nagradi Italije leta 1978 se je slaba organizacija pokazala v vsem sijaju. Nesreča Ronnija Petersona, ki ga je iz bolida izvlekel James Hunt, Sid Watkins pa je bil zadržan s strani italijanskih orožnikov ( Carabinieri) za celih osemnajst minut, dokler ni prišel rešilec poslan s strani organizatorja. Ronnie je kasneje v bolnišnici umrl zaradi, kot je rekel sam Sid, “zadeve iz kamene dobe”.

Dr Watkins je bil ena izmed najbolj spoštovanih oseb v karavani Formule 1
Že isti večer je imel z Ecclestonom živahen razgovor. Zahteval je anestezista, vozilo, opremo in prisoten helikopter. Že naslednjo dirko je imel na razpolago vozilo brez zadnjih sedežev, anestezista, na sebi pa je nosil rabljeno dirkalno opremo Jodya Scheckterja, ki bi ga zaščitila v primeru požara. Začel je tudi s študijami postopkov kako se pravilno izvleče dirkača iz bolida in kako mora biti bolid za to prilagojen. Bil je eden izmed najbolj cenjenih ljudi na svojem področju, a bil je človek. V Zolderju 1982 je Gillesa Villeneuva priklopil na aparate, nato pa je v bolnišnico naročil pripeljati njegovo ženo, ji razložil situacijo in kasneje odklopil stroj. Bil je pogumen in neustrašen borec, ki je voznika iz bolida izrezal tudi z motorno žago, samo da se ne bi še bolj poškodoval. Ni mu bilo problem skočiti v plamene in tvegati lastno življenje, če je le obstajala možnost za rešitev. V plamenih je bil tako pri nesrečnem Palettiju, kot leta 1989 pri Gerhardu Bergerju a z bistveno srečnejšim izidom.

Mnogim je rešil življenje in ude. Miki Hakkinenu, Rubensu Barrichellu, Martinu Donnellyu, Didierju Pironiju in mnogim drugim, toda velikemu osebnemu prijatelju Aytonu Senni ga kljub vsemu ni mogel. Sam je priznal, da je med oživljanjem  v Imoli 1994 začutil Ayrtonovo dušo kako zapušča njegovo telo. Watkins je imel rad vse pod nadzorom, od stanja Franka Williamsa po avtomobilski nesreči, ki ga je prikovala na voziček, do zadnjega voznika.

Sid Watkins kljub vsem naporom ni mogel rešiti življenja svojega velikega prijatelja Ayrtona Senne

Martin Brundle je dejal, da če ti noga ni ravno visela, je Watkins predpisal aspirin in dober, močan whiskey, a Martin je že vedel, saj mu je Sid rešil nogo pred amputacijo. Senni je 1985 pozdravil paralizo obraza (Bell’s Palsey syndrome), leta 1987 pa Piqueju po trku na kvalifikacijah ni pustil štartati na dirki. Brazilec je skladno s svojim karakterjem naredil vik in krik, a Watkins ni popustil. Nelson je nato izrekel nekaj, kar ga je verjetno veliko stalo:” Sid je imel takrat prav”.

Bil je pogumen in neustrašen borec, ki je voznika iz bolida izrezal tudi z motorno žago, samo da se ne bi še bolj poškodoval.

Tudi po letu 2004 je ostal aktiven pri zagotavljanju varnosti voznikov, le v varnostnem vozilu ga ni bilo več. Umrl je mirno, leta 2012 star 84 let zaradi srčnega zastoja. Njegovo delo in pomembnost je najbolje opisal Jackie Stewart ko je dejal: “Bilo je obdobje, ko je vsak mesec umrl vsaj en voznik. Nato je prišel Sid Watkins”.

Simon Jazbec

@simonjazbec

Zakaj Formula 1 nima doping škandalov

Ronnie

guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje