Karl Friderik Michel Vaillant, štirikratni svetovni prvak Formule 1, dvakratni zmagovalec 500 milj Indianapolisa in štirikratni prvak dirke za 24 ur le Mansa. Izjemni dosežki, pa vendar ga verjetno ne poznate prav vsi. Čeprav je prvo dirko odpeljal leta 1957, dirka še danes. Brez skrbi, gre namreč za strip o dirkanju, ki ga je napisal in ilustriral francoski avtor Jean Graton prav omenjenega leta 1957. V poplavi vsega živega mora biti resnično nekaj posebnega, saj izhaja že šestdeset let.
Michel, glavni junak je član družine Vaillant v kateri so vsi člani vključeni v vodenje družinske ekipe in skrbijo za lastne bolide imenovane Vaillante. Ker gre za strip ni nepričakovano, da ima Družina Vaillant tudi življenjske sovražnike zbrane okrog skrivnostnega Leaderja (Le Leader v Francoščini). Nato pa naletimo na posebnost, ki je naredila in še danes dela ta strip edinstven. Namreč, v prigodah v stranskih vlogah nastopajo pravi junaki. Nič čudnega torej, če na stripovskih straneh vidimo Michela kako dirka in se pogovarja z Gillesom Villeneuom, Juan Manuelom Fangiom, Francoisom Cleverjem, Ayrtonom Senno ali Diderjem Pironijem. Poleg tega je Graton že na začetku v svoje zgodbe poleg resničnih voznikov vključil detajlne risbe realnih bolidov in podrobnosti vseh najbolj poznanih dirkalnih prog na svetu. Torej gre za preplet realnosti in fantazije v napetih zgodbah o dirkanju in v okvirjih, ki dirkaški šport opišejo z malce drugačne perspektive.
Realizem je vpleten tudi v vsakdanje vodenje ekipe Vaillante, ki se na svoji dirkaški poti spopada s težavami, ki so sestavni del motošporta. Od pomanjkanja sponzorjev, logističnih premikov, razvoja bolidov in iskanja novih materialov. Seveda pa tudi z iskanjem pravih nastavitev bolida, psihološkega stanja svojih voznikov in vsakdanjim življenjem ter prigodami glavnih junakov. Čeprav so odsev fantazijskih likov so problematike stvarne in lahko pozornemu bralcu marsikaj razkrijejo in mu dajo misliti.
Kar pa je neprecenljivo je dejstvo, da je imelo to delo velik kulturni vpliv na resnične junake Formule ena. Ni skrivnost, da je Alain Prost kot otrok ta strip z veseljem prebiral in morda je tudi zato začel sanjati o tem, da bo nekoč postal, kar je postal. Leta 1969 sta Michelu za rojstni dan čestitko poslala Enzo Ferrari in Henry Ford II, na progi v Zolderju pa je največja stavba imenovana Michel Vaillant club.
Michel Vaillant in bolidi ekipe Vaillante pa ne obstajajo samo na papirju in ne govorim o snemanju znanega filma Luca Bessona, kjer je Lola B98/10 za potrebe snemanja nosila znane barve. Mnogi vozniki so ime “Michel Vaillant” uporabili, kot psevdonim ob nastopu na dirkah in to ni bil zgolj marketinški prijem. Nenazadnje je bil leta 2012 Chevrolet s katerim je Alian Menu nastopil na dirki na Portugalskem (WTCC) nosil barve ekipe Vaillante, on pa je bil Michel Vaillant. Tako je bil imenovan tudi, ko je zmagal na dirki. Če sledite seriji endurance pa ste lahko opazili, da so v lanski sezoni v ekipi Rebbelion na svojih bolidih uporabili barve in ime Vaillante celo na dirki za 24 ur Le Mansa.
No koncu je potrebno poudariti naslednje. Kadarkoli boste zasledili krog z rdečo osnovo, modrim zgornjim delom in s čudno trokrako zvezdo na sredini vedite, da kdor nosi ta simbol dirka z vsem srcem in ima dirkanje neizmerno rad. Pa naj bo to v sanjah ali v resničnosti.
Simon Jazbec
@simonjazbec
Odličen članek
Hvala Robi!😉