Morda sem sam s tem, ko se ne predajam valom navdušenja malce preveč pikolovski. Izjave vodilnih glede prihodnosti Formule 1 pa skušam razumeti čimbolj realno in ne zgolj tistega kar bi si sam želel slišati. Morda sem mnogim tudi dolgočasen toda fraze, kot so mi smo najboljši, le drugi nam ne pustijo zmagati, mi iskreno niso preveč všeč.
Nesporno dejstvo je, da sedanja Formula ena mnogim ni všeč. Pogosto se, kot primarni problem izpostavlja premajhno število prehitevanj. Zelo poenostavljeno, če želimo prehitevanja mora biti bolid zadaj hitrejši od tistega spredaj. Morda se bo to komu zdelo smešno, a v kolikor vam sistem DRS ni všeč, moramo imeti na štartnem razporedu bolide različnih kvalitet in različnih lastnosti. V nasprotnem primeru se prehitevanjem ne piše nič dobrega, saj bi se le ta dogajala bolj ali manj v boksih s strateškimi podvigi. Zato so pravila pomembna, saj dajejo razpon možnosti, njihova ukinitev pa ne bi prinesla pričakovanih rezultatov.
Dostikrat slišimo tudi pripombe na premoč določene ekipe v posameznem obdobju. Tako pridemo do situacije, kjer se tisti, ki so svoje delo opravili najbolje znajdejo pod plazom kritik. Sam bi bolj kritiziral tiste, ki domače naloge niso opravili, za slabe rezultate na progi pa iščejo izgovore drugje. Vsakdo navija za svojo ekipo toda, če je dolgčas ko zmagujejo nasprotniki, je dolgčas tudi takrat, ko zmagujejo naši. Bodimo iskreni, Formula ena je sestavljena iz bolj ali manj dolgih obdobij, ko je določena ekipa dominirala. To je sestavni del tega športa in temu smo priča vse od leta 1950.
Grožnja s standardizacijo je nekaj, kar se uporablja bolj za strašenje navdušencev, kot pa dejansko približevanje Formule ena ameriškim serijam, kjer so šasije standardne, izbor motorja pa omejen dve ali tri ponujene možnosti. Sedaj imamo v Formuli 1 situacijo, kjer po eni strani pravilnik jasno določa, da mora imeti vsaka ekipa intelektualno lastnino svoje šasije (pri Red Bullu in Toru Rossu bi bili nasprotnega izjemno veseli), po drugi strani pa se konstruktorji pogonskih sklopov vse kriplje upirajo temu, da bi jih bilo več in da bi izgubili svojo prednost. Prav zaradi takšne politike bo konec naslednjega leta verjetno Red Bull prisiljen presedlati na Hondo, saj ne bo imel druge izbire. Honda bo morda takrat konkurenčna ali pa tudi ne, a jasno je, da druge izbire bržkone ne bo.
Velika težava je tudi v razdeljevanju sredstev iz naslova televizijskih pravic, saj tisti močni z večletnim stažem “zaslužijo” bonus, novinci pa so prva tri leta brez kakršnekoli pomoči, če po kakšnem čudežu ne osvojijo večjega števila točk. Tako so na primer pri Haasu še danes brez bonusa za staž, ki ga ima na primer Sauber. Upam da navijači in navdušenci ne pričakujejo, da bo ekipa, ki ima celotni proračun nižji od fiksnega bonusa koga drugega sestavila bolid, ki bo konkurenčen. Morda je tudi čas, da se ob takšnem stanju nehamo pritoževati nad plačljivimi vozniki. Ekipe pač morajo nekako pridobiti pridobiti sredstva in če oče sinu kupi sedež, da se lahko le ta igra mobilno šikano, bi morali podpreti vsak poizkus, da manjše ekipe dobijo več denarja, saj le tako plačljivih dirkačev ne bo več. Vsaj nekaterih.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so nekatere poteze morda napačne menim, da je potrebno vso stvar pogledati tudi iz druge perspektive in videti kaj se s posameznimi ukrepu želi doseči. Tudi sami pa se moramo zavedati azijskega pregovora, ki nam govori naj pazimo kaj si želimo, saj se lahko naše želje uresničijo.
Simon Jazbec
@simonjazbec
