Skrivnostna formula v naslovu bo marsikoga spomnila na kakšno vohunsko zgodbo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Če smo v Formuli ena videli mnogo primerov, ko so se razni inženirji bolj ali manj uspešno šli razne vohunske igre, bo sledeča polna pravih sumljivih osebkov, dvojnih iger, kraj in skrivnostnih ljudi za katere se je šušljalo, da so bili vohuni, a tisti pravi.
Letos bo od te zgodbe minilo štirideset let. Rahlo pozabljena, kot se za vsako vohunsko zgodbo spodobi, vrti pa se okrog Alana Reesa. V svoji mladosti je bil Alan Rees precej neuspešen voznik. Med letoma 66/67 se je udeležil treh dirk, nato pa je leta 1970 z Maxom Mosleyem, Grahamom Coakerjem in Robinom Herdom postal vodja in soustanovitelj ekipe March (Alan Reas je bil AR v imenu March). Kljub temu, da je vsak izmed družbenikov skrbel za svoj del v vodenju ekipe, jo je Rees kmalu zapustil.
Svoje mesto je nato našel v skrivnostni ekipi Shadow, kjer je bil prav tako vodja ekipe. Ekipa ni bila skrivnostna zgolj zaradi svojega imena in znaka (vohuna v dolgem plašču) temveč tudi, ker naj bi njen lastnik in ustanovitelj, Don Nichols (ki nas je zapustil leta 2017), bojda v šestdesetih delal za CIO na območju Azije, Kot pravi profesionalec pa je o tem vselej molčal in govorice prepustil ljudem.
V sezoni 1977 so pri ekipi Shadow sodelovali s kontroverznim italijanskim pokroviteljem Francom Ambrosiom, ki je vsiljeval tako svojo voljo, kot voznike, leta 1977 pa je v Shadow pripeljal Riccarda Patreseja, ki je sčasoma postal edenn izmed velikih voznikov svojega časa. Toda malce srboriti Ambrosio se je sprl z Nicholsom in na svojo stran pridobil skoraj vso tehnično ekipo Shadowa. Že omenjeni Alan Rees, Jackie Oliver, Dave Wass ter Tony Southgate so sprejeli ponudbo Ambrosia, ustanovili novo ekipo in jo po vzoru Marcha, imenovali Arrows.
Presenečenje pa je sledilo v sezoni 1978. Bolida Shadow DN9 in Arrows FA1 sta bila en in isti bolid. Ločiti se ju je dalo zgolj po barvi in napisih sponzorjev. Seveda o kakšni kraji načrtov ne moremo govoriti, saj sta bila oba delo že omenjenega Southgata, seveda pa je Donu Nicholsu zavrelo, da mu je nekdo speljal najpomembnejše člane ekipe in nenazadnje celo bolid. Sledile so pritožbe na intelektualno lastnino bolida, a medtem ko je sodišče odločalo, sta obe ekipi še naprej mirno uporabljali enaka bolida.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so v Arrowsu zelo dobro vedeli, da je njihov bolid sporen. V 52. dneh so zrisali popolnoma nov bolid, imenovan Arrows A1, ki so predstavili le dan za tem, ko je višje sodišče v Londonu dalo prav Donu Nicholsu. Zanimivo, da je bil Arrows po rezultatih bistveno pred Shadowom. Riccardo Patrese, ki je seveda sledil Ambrosiu v Arrows pa je dosegel eno drugo mesto in to ne na običajni dirki. To se je zgodilo na Veliki nagradi Švedske, kjer je edinkrat nastopil Brabham BT46B in zmagal z Nikijem Laudo. Izjemno zanimiv zmagovalni oder je s tretjim mestom dopolnil Ronnie Peterson v Lotusu 79.
Krivca vse zgodbe pa ni bilo več v cirkusu. Franco Ambrosio je bil že za rešetkami zaradi mnogih finančnih prevar. Kasneje, leta 2009 je bil žrtev oboroženega ropa s strani lastnega vrtnarja. Toda pri Arrowsu so nanj hitro pozabili, njegove začetnice niso več krasile bolidov in začeli so znova, s številko ena.
Simon Jazbec
@simonjazbec
