Gre za enega izmed potencialno najnevarnejših delov bolida. Seveda govorim o rezervoarju ali “tanku” goriva, ki pa ni samo to. To je del, ki je pomemben pri nastanku vsakega bolida prav zaradi svoje funkcije. Med dirko se gorivo porablja, sorazmerno se rezervoar prazni in spreminja lastnosti bolida. Dejstvo, ki ga redko omenjamo, a rezervoar je edini del bolida, ki se med dirko “lajša”, seveda skladno s pravilnikom, Minimalna teža vozila pa je določena s praznim rezervoarjem za gorivo.
Poglejmo malce sam razvoj zadeve. Na začetku, v petdesetih letih, so bili bolidi bistveno drugačni od tistih danes. Motor je bil spredaj in če malce pogledate črno-bele slike iz preteklosti boste opazili, da je bil rezervoar v zadku bolida. Ne samo, da je bilo to malce nevarno ampak, če si zamislite kako je bila v takšnem bolidu razporejena teža, vam bo jasno, da se je s praznjenjem rezervoarja zmanjševala teža na zadnji, pogonski osi. To je pomenilo, da je bil proti koncu dirke oprijem manjši in, če k temu dodamo še obrabo pnevmatik je logično kakšno senzibilnost so v tistih časih vozniki morali imeti in to brez kakršnekoli elektronike s tehnologijo, ki je bila za tisti čas vrhunska, a z našega zornega kota, zelo zelo osnovna.
Po revoluciji, ki sta jo sprožila Cooper T51 in Lotus 25 ( oba na takrat popularnih motorjih Coventry Climax) se je rezervoar premaknil pred, oziroma ob voznika, kar je prej omenjeno težavo omililo, toda bolidi so bili, kar se tiče varnosti voznika, še bolj nevarni. Praktično je voznik v bolidu ležal v bencinskem rezervoarju (bili so nad nogami in bočno ob vozniku).
Sedaj, lahko si zamislite kako težavna je bila situacija, saj so bila prva pravila o lastnostih rezervoarjev izdana šele leta 1970 in tudi ta niso rešila problemov. Spomnimo se samo primerov Nikija Laude in Ronnija Petersona. Zadnja smrt povezana z rezervoarjem goriva na dirki se je zgodila leta 1982 (Riccardo Paletti), na testiranju pa leta 1986 ( Elio De Angelis). Zadnji voznik, je zagorel pa je bil Gerhard Berger leta 1989 v Imoli (kjer je utrpel opekline rok, ker je uporabljal navadne usnjene rokavice). Seveda so se v tem času rezervoarji premaknili za voznika, torej v samo težišče, v prostor takoj za varnostni lok.
Da ne boste mislili, da je danes vse tako enostavno.Sicer vse rezervoarje izdeluje eno samo podjetje. Aero Tech Laboratories je podjetje z več kot 30 letnimi izkušnjami in izdelujejo rezervoarje iz kevlarja prevlečene z gumo, ki preprečuje puščanje ob morebitnem preboju, hkrati pa je okrepljena tudi sama stena, ki mora zdržati udarce do 8,9 kN. Rezervoar mora biti projektiran tako, da reši dve veliki težavi. Vsakomur je jasno, da pospeševanje, zaviranje in zavijanje vplivajo na gorivo in povzročajo, da to pljuska po rezervoarju in tako po eni strani premika težišče bolida ,po drugi strani lahko prekine dotok istega goriva do črpalke. Prav zato je v modernem rezervoarju polno prekatnih sten, enosmernih zaklopk in črpalk, ki te težave omilijo. Je zelo kompleksen sistem, kjer gre lahko marsikaj narobe, a kljub temu, da danes držijo le 105 kg goriva, so postali tako zanesljivi, da se sploh ne spomnimo, da bi lahko bile kakršne koli težave s tem sistemom.
Moderni rezervoarji so dokaz, da je lahko delovanje pravilnika v smislu varnosti uspešno, a proces je dolg. Čeprav se je zdelo, da spremembe niso prinesle kratkoročnih učinkov, so danes, čez desetletja, rezultati vidni.
Simon Jazbec
@simonjazbec
