Vsaka igra ima svoja pravila in kdor se želi igrati, jih mora sprejeti. Pravila so pomebna, ne zaradi tega, da nam povedo kaj se sme temveč, da natančno definirajo česa se ne sme. Morda se komu zdijo nepotrebna, a temu ni tako. Formula ena je takšen šport, kjer si igralci pravila postavljajo sami in mnogokrat so prav igralci sami tisti, ki skrbijo, da teh pravil nihče ne krši.
Osebno se mi zdi nedopustno, da nekdo na tako visokem položaju, kot je Sergio Marchionne govori, da si želi bolide, ki bodo omejeni le z najbolj osnovnimi pravili, kot je imeti štiri kolesa, maksimalno težo in predpisano kubaturo motorja. Kdor sledi mojim zapisom ve, da sem o tem dosti že pisal. V isti sapi se govori o tem, kako so vsi proti pravilom, ki ubijajo šport, še posebej iz ust tistih, ki ne zmagujejo. Ti se hkrati pritožujejo, da ni prehitevanj in da imajo nekateri preveliko prednost.
Po drugi strani pa se vsi upirajo, sicer upravičeno, kakršnikoli standardizaciji. Malo brez občutka jo imenujejo “amerikanizacija”, toda prav z enako tehniko ( podobno je v F2 in F3) dosežemo več prehitevanj, nihče nima bistvene prednosti, voznik je pomemben in dirke razburljive. Sedaj, če pogledamo kaj nekateri želijo in česa ne, lahko razumemo, da jim ni povsem jasno zakaj pravzaprav pri motošportu gre.
Pravila so pomembna prav zato, ker dajejo možnost interpretacij, inovacij, celo upogibanja pravil in raziskovanja tistega sivega območja, ki ga pravila ne zajamejo. Če bi pravila določala zgolj tisto, kar se sme bi imeli v bistvu tisto, česar nočemo. Bolide, ki bi bili vsi enaki, saj dobra rešitev je ena sama in vsi bi se je poslužili. Torej, če rečemo, da se predpiše le štiri kolesa, težo in kubaturo, smo prav tam. Zato so pravila pomembna, ne samo zaradi tega kaj določajo, temveč tudi kako. Človeški um bo zmeraj sposoben poiskati boljšo rešitev glede na dane omejitve in raziskati nova področja.
Spomnite se samo stabilizatorjev na Lotusu 49. Profili so bili višje od dveh metrov nad bolidom. Učinkovito in nevarno. Ali pa nešteto junaških in tragičnih zgodb v obdobju bolidov s talnim efektom. Zapomnimo si, motošport je sestavljen iz mehanske in človeške komponente, ki sta neločljivo povezani. Dirke niso gladiatorske igre, kjer je zmagovalec tisti, ki premaga nasprotnika. V dirkah zmaga tisti, ki pride prvi čez cilj.
Strinjati se moramo, da Formula ena ni šport za mehkužce. To nikoli ni bil in upam tudi, da nikdar ne bo. Kljub temu pa morajo vsi tisti, ki pravila spoštujejo, pišejo in tisti tekmujejo imeti senzibilnost, občutek za ta šport. Vsi smo ljudje in tudi pravila so lahko kdaj bolj in kdaj manj posrečena, a so vselej v duhu biti hitrejši. Hitrejši znotraj pravil, ki sestavljajo Formulo. Če kdo pravi, da teh pravil ne potrebuje in da bi jih najraje izbrisal, to pomeni ne samo, da mu je občutek za motošport tuj, temveč, da sploh ne razume zakaj se v bistvu gre v Formuli 1.
Simon Jazbec
