Amerikanizacija je termin, ki se je v zadnjem času omenjal predvsem kot nekaj zelo negativnega, nazadnjaškega in na splošno nekaj kar naj bi si pravi F1 navdušenci želeli, da se ne zgodi. Do sedaj je šlo bolj ali manj za retoriko, vprašati pa se je potrebno ali je za tem tudi kakšno zrno resnice. Seveda pa je zadeva mnogo bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled.
Počasi stopamo iz več desetletij dolgega obdobja vodenja Formule ena s strani Bernija Ecclestona. Če danes pogosto slišimo termin amerikanizacija, je njegovo vodenje najhitrejšega cirkusa šlo bolj v smeri arabizacije, sej se je težišče obrnilo na arabski polotok, kjer imamo dirke, ki jim v glavnem sledimo le mi, evropski navdušenci za TV sprejemniki. Arabskim skladom in sponzorjem pa je bolj v interesu, da se njihove znamke pojavljajo na bolidih, toda menim, da so posledice še globlje. Iz popularnega športa (popularnega v smislu ljudskega, vsem dostopnega) so se pojavile plačljive televizije, cene kart so se dvignile v nebo, šport je postal ekskluziven luksuz nekaterih, ne pa šport nas vseh. Iz steza za boksi so izginili entuzijasti, ki jim zvok motorja dvigne dlake na rokah, te pa so se napolnili z bogataši, ki so tam, ker se to lahko privoščijo, ne da bi vedeli zakaj. V resnici pa jih to niti ne zanima.
Pravila so zapletena. Tako zapletena, da moraš imeti ta šport resnično rad, da jih razumeš in publika je temu opravičeno obrnila hrbet. Številke so se obrnile v rdečo, dirkališča poslujejo z izgubo, gledalcev in navdušencev ni, Bernie Ecclestone pa je zadevo prodal Liberty Media Group, ki je Formulo ena dobila v upravljanje v takšnem položaju, kot sem opisal zgoraj. Sedaj pa smo priča “gonji” proti amerikanizaciji. Torej, amerikanizacija naj bi bila nekaj slabega, to kar imamo sedaj in kar še zmeraj gledamo pa je prava zadeva. Mislim, da ne.
Kaj naj bi bilo tako spornega v toliko osovraženi amerikanizaciji mi ni jasno. Dobiti še eno ali dve dirki v Združenih Državah ali pa prepričati še kakšnega severnoameriškega konstruktorja, da vstopi, bi bil velik rezultat. Poenostaviti pravilnike tako v športnem, kakor v tehničnem smislu bi tudi bilo dobrodošlo, kajti zmešnjava s pogonskimi sklopi in kazenskimi mesti je težko komu všeč. To, da se dirka v krogih, je vsakomur jasno, toda če bo amerikanizacija popravila Tilkejeve mojstrovine bom je osebno zelo vesel. Če se bo na dirkališča vrnila še publika in prenosi na javne TV postaje, pa v takšni amerikanizaciji res ne vidim nič slabega. Novitete, kot je HALO pa so prav tako dediščina prejšnje garniture, kot posledica nesreče Julesa Bianchija in predvsem Justina Wilsona.
Torej, kdor kritizira spremembe in se boji amerikanizacije, mora biti globoko v sebi zadovoljen s stanjem, ki ga imamo danes, oziroma, ki je bilo v Formuli 1 do včeraj. Seveda so interesi ob strašenju z amerikanizacijo, pri nekaterih ljudeh v karavani diametralno nasprotni našim. Sam sem mnenja, da Formula 1 zagotovo potrebuje vsaj malce Amerikanizacije. Nekoga, kot je Phill Hill, Dan Gurney, Mario Andretti ali Eddie Cheever bi namreč v najhitrejšem cirkusu močno potrebovali.”
Simon Jazbec
@simonjazbec
