Verjetno nič pretirano dramatičnega. Lewis Hamilton bo pač že v Austinu novi svetovni prvak, a v zakulisju bo vroče in če upoštevamo dogodke zadnjih let, bodo v Maranellu letele glave.
Potem, ko je Sebastian Vettel na poletni odmor odšel kot vodilni v svetovnem prvenstvu, je Ferrari po poletnih počitnicah strmoglavil, Scuderia pa si je je jamo skopala kar sama. Rdeči bolid bi moral zmagati v Singapurju in Maleziji, možnosti pa so bile tudi v Suzuki, a ni. Potem, ko sta se v Singapurju Vettel in Raikkonen izločila kar med sabo, je sledila serija bizarnih okvar zaradi katerih so poskočnega konjička lahko le odpeljali s štartne vrste.
Kljub besedam podpore Sergia Marchionnea po zadnji dirki so se prvi premiki že začeli. Alfa in Omega koncerna FCA je v Scuderio pripeljal dolgoletno uslužbenko Fiata Mario Mendozo, ki bo po novem bdela nad kvaliteto produkcije v Maranellu. Uvedbo monitoringa kakovosti tik pred koncem sezone pa težko dojamemo drugače kot ukrep v sili, če ne kar kot parodijo.
Dirka se bo torej za Ferrari začela že nekoliko prej, navijači pa bodo z zanimanjem pogledovali v garažo ali je pokrov motorja na bolidu Sebastiana Vettla še na svojem mestu. Kaj pa, če ga ne bo?
Prvi v vrsti za odstrel je nedvomno šef ekipe Maurizio Arrivabene. Potem, ko je dolgoletni uslužbenec Philip Morrisa ob nastopu svoje funkcije leta 2015 deloval karizmatično in suvereno mu je v zadnjem času očitno Marchionne pošteno pristrigel krila. Arrivabene pa ob zadnjih dogodkih deluje anemično in neodločno vedoč, da se mu klop na pitwallu Scuderie bržčas pošteno trese.
Toda vprašamo se lahko kaj bi Arrivabenejeva zamenjava dejansko pomenila za pozitivne spremembe v Maranellu. Če smo iskreni, razen nekega deklerativnega dejanja ne prav dosti. Na njegov sedež bi Marchionne bržkone posedel Mattio Binotta ali Jocka Cleara, v kolikor seveda ne bi nastavil kakšne svoje marionete iz FCA. Ferrari je kadrovsko v zadnjih sezonah povsem zaspal. Nerazumljivo je, da rdeči niso naredili prav vse, da bi v svoje vrste zvabili aeorodinamičnega genija Jamesa Keya, ki že leta odlično dela pri Toro Rossu. Potem, ko so se nepričakovano lahko odpovedali Jamesu Allisonu, se je Marchionne odločil, da ponudi priložnost mlajši generaciji italijanskih inženirjev. Vse lepo in prav, a občutek imam, da bomo pred prihodnjo sezono zopet brali o obiskih Rorya Byrna v Maranellu.
Pat Symonds je pred kratkim namignil, da vzdušje pri Ferrariju ni idealno, pritisk je velik, Marchionne pa budno bdi nad napakami svojih podrejenih. Strinjamo se lahko, da takšno delovno okolje nikjer ne more biti prav stimulativno, tudi v motošportu. Pa vendar, če res ne bo šlo drugače, Rory Byrne je pripravljen.
Matej Plešej @F1.si
@matejf1-si
