Sir Stirling Moss: “You’re still extremely fast – how do you do it?” James Hunt: “Big Balls”

Danes je Formula ena svet, kjer je vse lepo in so vsi prijatelji, pa čeprav so se dve sekundi pred tem en drugega rinili iz proge. Gledajo izza “dizajnerskih” očal, v sveže zlikanih srajcah polnih pokroviteljev in s popolno urejeno pričesko. Plastično sterilni, kot njihovi nasmeški, dajejo gledalcu občutek neke lažne popolnosti. Vsakdo temu lahko nasede, živimo namreč v tako imenovanem svobodnem svetu. A ni bilo venomer tako.

Priznam, meni Ayrton Senna kot voznik ni bil nikoli všeč, ne morem si pomagati. Po drugi strani pa sem ga zmeraj, in ga še danes cenim in spoštujem kot človeka. Torej, tudi če ne bi navijal za njega ob progi bi bil srečen in ponosen biti prijatelj s takšno osebo. Če Ayrton kaj nikoli ni bil, ni bil “podlasica”. Kar je imel komurkoli za povedati je to storil, na štiri oči, osebno. Na veliki nagradi Japonske leta 1993 je zmagal. Takrat je svoj krst na dirkah doživel tudi Eddie Irvine in dosegel izjemen rezultat, točko za šesto mesto. Z Ayrtonom sta se malce dajala v zadnjih krogih, kjer ga je Irec prehitel, da ni zaostal za cel krog. Ayrton se je veselil zmage in ga dogajanje na progi ni prizadelo. Na proslavi je nekdo rekel, da Irec pravi, da ga je prehitel, ker je bil pač hitrejši. Ayrton je šel za bokse, ga poiskal, vprašal za pojasnilo besed nato pa naj bi, ker je Irec vztrajal na izjavi, da je bil kljub krogu zaostanka hitrejši od Ayrtona, Brazilec z desnim direktom pogovor tudi zaključil. Po pričevanju prisotnih ljudi, kot so Betise Assumpção, ki je bila zadolžena za stike z javnostjo in Giorgia Ascanellija, takrat njegovega inžinirja je bil vzrok za to obnašanje izven proge. A oba udeleženca sta svoje razčistila. In da ne boste pozabili, tudi z bodočim moštvenim kolegom Eddija Irvina, Michaelom Schumacherjem (1992 na veliki nagradi Francije),  je neumnost med vožnjo razčistil, sicer vsem na očeh, a samo med njima.

[su_youtube url=”https://www.youtube.com/watch?v=JIymxwyDhiw”]

A tudi na vodilnih mestih v boksih morajo biti pravi ljudje. Ross Brawn lahko komu ni všeč, a je genialen pri interpretaciji pravil. In všeč ali ne, je direkten in neupogljiv karakter. Ko se je leta 2009 med dirko Rubens Barrichello pritoževal po radiu glede Buttonove prednosti, se je zaslišalo le nekaj takšnega: “Rubens, it’s me, Ross.” Zaključeno.

Vemo, da je danes formula ena v krizi. Pravila, kazni, neprimerni ljudje, pa ne vem kaj vse je možen vzrok. A kaj, če je odgovor drugje? Kaj če je imel James prav? Morda je potrebno biti zgolj malce manj politično korekten in malce bolj človeški. “Less bullshits and more balls”. A kaj ko izgleda, da so nam, gledalcem junaki s plastično sterilnimi nasmeški všeč in če hočemo spremembe moramo najprej te storiti v nas samih, šele nato le te zahtevati tudi na progah. Če je svet Formule ena le odsev nas navijačev meni, z vso strastjo, ki jo čutim do tega športa, ta odsev ni všeč.

Simon Jazbec

@simonjazbec