V osemdesetih je Formula ena predvsem norost in razum, pogum in talent, razum in sreča. Je obdobje avtomobilov s talnim efektom in obdobje mogočnih turbo motorjev. In prav nekje na konec tega obdobja se bomo usmerili danes. V eno najbolj bizarnih dirk, ki so se zvrstile do danes. In, kot mnoge nore in pomembne dirke, se je zgodila v Imoli.
Leta 1985 je bila to tretja dirka sezone in le štirinajst dni prej je Ayrton Senna dosegel svojo prvo zmago. Rene Arnoux pa je bil brez kakšnega javnega pojasnila odpuščen, nadomestil ga je Stefan Johansson.
Kvalifikacije so šle takole. Na krilih prve zmage je bil na Pole Positionu Ayrton Senna v črnem JPS Lotus Renaultu, poleg je bil Keke Rosberg v Williams Hondi, nato Elio de Angelis v drugem Lotusu, Michele Alboreto v Ferrariju, nato presenetljivi Therry Boutsen v Arrows BMW in šele šesti Alain Prost v McLaren TAG Porscheju. Sledili so Mansell, Lauda, Piquet, Tambay ter ostali.
Start. Senna se v svojem stilu požene v vodstvo, za njim vsi ostali. De Angelis, Alboreto, Prost ter Rosberg, kateremu se start ni prav posrečil. V enajstem krogu Alboreto prehiti De Angelisa, nato še Prost in Lauda, ki je pred tem prehitel Rosberga. V tridesetem krogu je bil Alboreto prisiljen k odstopu in oba rdeče bela McLarna sta bila v izpuhih črnega Lotusa Ayrtona. A Lauda se je zavrtel in je ostal v ozadju, tako je De Angelis je prišel nazaj na treje mesto. Za njim pa se je znašel Johansson, ki je štartal kot 15. Stefan prehiti tako Elia kot Alaina in dirka gre v zaključne kroge. Poezija norosti prične. V 58 krogu izmed 60 Ayrtonu Senni enostavno zmanjka goriva. Turbo motorji so bili izjemo potratni in bolidi so imeli omejene rezervoarje. Johansson prevzame vodstvo, publika ponori, a….zmanjka mu goriva le nekaj ovinkov naprej. Tudi Nelsonu Piqueju v Brabhamu v ozadju zmanjka goriva v istem krogu. Prost prečka ciljno črto, njegov bolid dvakrat zakašlja in se ustavi, zmanjkalo mu je goriva. Okrog štirideset sekund kasneje za njim pridejo še De Angelis, Boutsen, Tambay in Lauda.
Ja nora dirka, preko vseh meja. Dirka kjer so vozniki dali vse in še več, kar so lahko. A norosti ni bilo konec. Kajti takšna nora dirka si zasluži še dodaten zadnji obrat v zgodbi. Prostov bolid je bil namreč 2 kilograma pod minimalno dovoljeno težo. Zmagal je Elio De Angelis, njegova zadnja zmaga, zmagal je brez, da bi vodil en sam krog. Tudi prvi ni prečkal ciljne črte, a je zmagal.
[su_youtube url=”https://www.youtube.com/watch?v=u0GDaFT38Eg”]
In sedaj, da ne bi kdo rekel, da zmaga ni bila zaslužena ali, da Elio ni bil prvovrstni voznik. Skrivnost je nekje drugje. Ayrton Senna je imel na svojem bolidu montiran motor Renault Gordini EF 4B (znan kot “type bis”), medtem ko je imel Elio poizkusno montiran EF 15, ki je bil manj potraten v gorivu in je v naslednjih dirkah razvil tja do 1000 konjskih moči.
Če vam bo kakšna dirka dolgočasna se spomnite te dirke, ko samo ščepec norosti lahko naredi le te prekleto zanimive.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
