Ste se kdaj vprašali zakaj se naš priljubljeni šport tako imenuje? Kaj je tista čarobna formula, ki sproži magični napoj? Logično je, da ko slišimo besedo “endurance”, pomislimo na vztrajnost. Endurance dirke dejansko so vztrajnostne in vozila so prototipi s katerimi naj bi se, (na primer na dirki 24 ur Le Mansa) preizkušale izboljšane variante motorjev, luči, pnevmatik za uporabo na vozilih, ki še niso v serijski proizvodnji.
Torej zakaj Formula? Seveda je želja po dirkanju obstajala že bistveno prej, preden se je pojavila kakršna koli organizacija, pravilniki in dirkališča. Želja po hitrosti je nekako skrita v človeški podzavesti in, ko je človek odkril motor z notranjim izgorevanjem, se je začelo. Najprej, ko še ni bilo omejitev je bilo logično dovoljeno vse, razlike pa so bile velike. Posledično so si zamislili omejitve (kar bi danes ustrezalo tehničnemu pravilniku) in če je bolid ustrezal temu skupku omejitev, je bil ustrezen “formuli”. No, enostavno mar ne? Po nastanku smo tako dobili Formulo ena,(najhitrejšo) dve, tri itd. (govorim v principu). Imeli pa smo tudi Formulo 3000, ki pa je bila imenovana po kubaturi in ne po strogosti pravilnika. Med drugimi pa tudi odprto formulo (Open Formula), ki je združevala čimveč različnih bolidov iz različnih formul. In ne, kakor pri matematiki, kjer imamo formul kolikor nam srce poželi (in denarnica privošči, če se hočemo s tem aktivno ukvarjati).
Formulo ena pogosto imenujemo tudi cirkus. Tu je zadeva bolj logična. Cirkusi potujejo od mesta do mesta, imajo pisane vozove in šotor pod katerim je pista. Podobno je tudi v Formuli ena, kjer so barvni bolidi, raznolike ekipe in veliki tovornjaki. Imamo junake, lepotice, klovne, pa tudi palčke. Formula ena je pravi cirkus, a cirkus v pozitivnem smislu. Del leta nas zabavajo vsakih štirinajst dni iz različnih delov sveta in, ko gledamo prenose lahko le strmimo z odprtimi usti.
Termin “Box” po drugi strani nima nobene posredne povezave s škatlami kakršne koli oblike. Izhaja iz konjskih dirk, kjer so hlevi za tekmovalne konje imenovani stabble box. Ker so bolidi nekako nadomestili dirkanje s konji so se tufi izrazi malo preselili. A vez med konji in dirkalnimi bolidi se tu ne konča. Moč motorja je pogosto še zmeraj izražena v konjskih močeh, čeprav nas učijo, da so kilovati boljši. Ampak obstaja bhp, hp, PS in CV, kaj zdaj?? No začnimo na začetku, konjsko moč definira James Watt, kot neko primerjalno enoto med svojimi parnimi stroji in do tedaj v splošni uporabi konjem. Horse power (hp) je 33.000 funtov teže dvignjenih na en čevelj v eni minuti (na nadmorski višini nič). Poenostavljeno pa je bhp ali Brake Horse Power enako le, da ima upoštevano izgubo na mehaničnih vzvodih (menjalnik, alternator itd.). Ampak moramo komplicirati, mar ne? Kontinentalni Evropejci uporabljamo metrični sistem zato so naši “konji” drugače definirani. Konjska moč (KM ,PS, CV- odvisno od jezika države) je moč potrebna da dvignemo 75 kg, en meter visoko v eni sekundi. Razlika? En metrični konj je 0,986 imperialnega. Verjetno so mu dali manj hrane. Zakaj torej še zmeraj uporabljamo konjske moči, ko govorimo o moči motorja? 400 HP se pa sliši bolje, kot 298 kW.
Mislim, da je lahko vsakomur jasno, da dirkalne formule, po katerih so definirane vse serije Formule pogosto nimajo prav do potankosti izdelanega logičnega sistema, kot imajo to matematične formule v šoli. Prav ti odmiki pa omogočajo bistrim in drznim, da meje postavijo dlje, da so hitrejši in nepremagljivi.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
