No, manjšega; V osemdesetih in devetdesetih je bila ekipa Wiliams tista, za katero so vozniki hoteli dirkati in ekipa z eno čudno navado. Tako so bili prepričani v svoje bolide, da nekaj svojim svetovnim prvakom niso obnovili pogodb (Mansell,Prost, Hill pa tudi Piqeut, čeprav razlogi morda drugje). Danes so ekipa z enim samoplačniskim sedežem, na drugem je nekdo zrel za pokoj, oziroma iz pokoja klican nazaj,(nobene politike in primerjave prosim), imajo na papirju najboljši pogonski sklop, a so mnogokrat za ekipami ki imajo dosti slabše bolide. Vsa pohvala gre mehanikom (konstantno med najhitrejšimi) in super pobarvan avto. A Formula ena ni ne lepotno tekmovanje in niti tekmovanje v menjavi gum.
Ekipa Wiliams ni bila prvi poizkus Sira Franka ustvariti svojo ekipo. A tu ni bil sam, v tej pustolovščini sta bila skupaj z Patrickom Headom. V bistvu je šlo takole, prvi je delal na tem kako dobiti denar, drugi je delal na tem, kako ta denar potrošiti čimbolj učinkovito. Ne bom navajal zgodbic, katere bi bile kvečjemu komu dolgočasne, a lahko trdim, da je vrhunec ekipa dosegla v prvi polovici devetdesetih in prosti pad se je začel leta 96. Zakaj se boste vprašali? Vse je vezano na nam še znano ime: Adrian Newey. Ta je delal za Wiliams, zrisal je med drugim FW 14, FW14B, skrivnostni FW15, ki je bil tako dober, da mu nikoli ni bilo treba tekmovati, Fw15C, družine FW 16, FW17, FW18 in FW19. No Adrian je hotel vstopiti v lastništvo ekipe, Head je bil proti, Newey je odšel v McLaren, ostalo, kot pravijo, je zgodovina. Wiliams je ostal dostojna ekipa, a dominacije in naslovov prvaka ni bilo več.
Še so bile zmage, odlični vozniki, blišč slavnih dni še ni zbledel, najbližje naslovu so prišli leta 2003 z enkratnim Juanom Pablom Montoyo. Leta 2004 je bil Patrick Head odmaknjen s svoje funkcije, ekipa je šla v prosti pad in sledilo je dolgo obdobje brez zmage, do leta 2012, s Pastorjem Maldonadom. In danes, smo v bistvu v istem breznu. Ni zmag, ni tiste tehnične premoči, ki je zaznamovala začetek 90, začudeno gledam kako so na posamičnih progah v anonimnem ozadju. Če nekako upoštevamo dejstvo, da Adrian Newey še vedno ustvarja ene izmed najbolj sofisticiranih in dovršenih šasij v cirkusu, se sam lahko le zamislim. Sicer vsi delamo napake, a izgleda, da je bil v letih prevlade, napuh le nekoliko prevelik.
Zdaj, če ima vsa ta zgodba kak nauk, bi moral biti to ta! Samo ime ekipe ali barva bolida nista dovolj za zmago. Vsak je nadomestljiv, a le s pravimi ljudmi na pravih mestih je možno biti prvi. In spremembe čez noč dolgoročnega uspeha ne prinesejo. Pot iz vrhunca, kjer se lastne svetovne prvake zavrača, do stanja kjer se je primorani sprejeti plačljive voznike je morda dolga, a videli smo, da oholost in prazno “samozaverovanje” v moč velike ekipe (brez upoštevanja vrednosti posameznika) vodi samo na dno. In naloga vsakega vodje je, da ekipo ustvari in vodi. Do zmag, večjih ali manjših. Ko pa enkrat na to pozabi, je prepad presneto blizu.
Simon Jazbec @F1.si
