Trojna krona motošporta

Vsi navijamo, tako ali drugače in vsak ima svojega heroja. Ta ima več zmag, oni več Pole Positionov, tretji več naslovov in tako naprej. Vsakdo ima prav in vsak navijač ve, da je njegov ljubljenec najboljši.

Se še spomnite kako je Fernando Alonso leta 2017 izpustil dirko vseh dirk le zato, da bi lahko poizkušal tekmovati in zmagati na 500 milj Indianapolisa? Sam je izjavil da bi rad osvojil trojno krono. Kaj to je? Uradno nič, neuradno pa je to naslov, ki ga doseže voznik ko v svoji karieri osvoji VN Monaka, 24 ur Le Mansa in 500 milj Indianapolisa. S tem bi dokazal svojo popolnost na vseh najprestižnejših dirkah za hitrostne bolide. Seveda so novinarji s časom naredili še kup variacij, a bomo ostali pri osnovni. Še danes je edini, ki je ta naslov osvojil Graham Hill (Damonov oče) in to v obdobju, ko je bilo vsakdanje en vikend voziti formulo ena, drugega endurance prototipe, vmes formulo dve, pozimi pa tasmansko formulo ali prvenstvo turnih avtomobilov.

Graham Hill je edini dirkač s trojno krono motošporta

Zamislimo si lahko, kako je to težko danes, ko vozniki vozijo zgolj eno kategorijo. Še sedaj namreč pomnimo kakšna senzacija je bila zmaga Nica Hulkenberga v Le Mansu 2015. Razumemo tudi kakšne bi bile možne kritike hipotetičnemu prvaku Formule ena, ki bi v Indianapolisu gladko poljubil zid… Drži pa, da ima podoba voznika, ki lahko skoči v katerikoli bolid, z njim zmaguje in premaguje specialiste, ki trenirajo in tekmujejo le v določeni kategoriji, svoj šarm. Ima okus preteklih časov, nekakšno mistično auro nepremagljivosti, ne glede na vozilo, ne glede na progo.

Fernando Alonso je letos nastopil na legendarni dirki 500 milj Indianopolisa

Veste, da sem rad kontroverzen in na stvari pogledam z različnih zornih kotov, prav zaradi tega, da bi se dvignili nad to golo naštevanje številk in nazivov. Verjemite mi nekaj, najboljši voznik vseh časov je tisti, ki šele prihaja, in bilo bi prekleto zanimivo, da bi več voznikov poizkusilo različne kategorije v istem letu. Morda pa palček Jean koledar dirk prilagaja zgolj na koledar MotoGP, ne pa na dogodke v lastnih kategorijah. Pomislite le, kako bi bilo, če bi imeli F1 ekipe v Le Mansu z lastnimi bolidi, poleg drugih uveljavljenih konstruktorjev? Kakšna izložba bi to bila za mlade voznike, da se pokažejo in dokažejo. Zveni odlično, mar ne? Zakaj pa tega ni? Prepovedano ni, a kaj lahko rečem, morda jih je zgolj strah izgubiti ugled, če bi morda izgubili.

Hulkenberg je leta 2015 z odlično predstavo osvojil 24 ur Le Mansa

A vrnimo se k voznikom samim. Obstaja kdo, ki bi lahko bil blizu tistega popolnega ideala univerzalnega voznika, sposobnega zmagovati vse in povsod? Jaz kandidata imam. Morda ni bil svetovni prvak, toda zmagal je Monte Carlo, dvakrat Indianapolis 500, trikrat 24 ur Daytone, poleg tega pa še 6 drugih dirk formule ena.  Ime dve zmagi v seriji NASCAR in naslov v seriji CART. Nenazadnje je ob pisanju tega prispevka še zmeraj najhitrejši voznik Formule ena in ko se boste s kom v debati prijateljsko prerekali, kdo je največji, bi bilo lepo, da se spomnite tudi nanj, ki je vse to dosegel v našem času, času v katerem to ni samoumevno. Govorim seveda o velikemu, nepozabnemu in edinstvenemu Juanu Pablu Montoyi.

Simon Jazbec @F1.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja