Legende Spaja malo drugače…Rodriguez

0

Seveda smo ljudje taki, da se radi spomnimo kar nam je časovno blizu in kar je statistično relevantno tako, da nas težko kdorkoli prepriča v nasprotno. A danes bom spregovoril o enem takih čudnih primerov. Še več, zgodba se bo vila okrog dveh dirkališč, dveh kontinentov in tiste čarovnije imenovane motošport.

Naša zgodba se začne v Mehiki. Se je kdo izmed vas kdaj vprašal kdo sta bila brata Rodriguez? Tista dva po katerih je poimenovano dirkališče? Los Hermanos Rodriguez sta bila Pedro in Riccardo, rojena 1940 in 1942, sinova bogatega očeta, motociklista, oba voznika Formule ena in oba tragično preminula v dirkah. Lahko bi rekli, da je bil Riccardo zgodnejši talent saj prvo mednarodno dirko zmaga star le 15 let. Pedro, čeprav je zacvetel kasneje, pa je bil tisti, ki je napisal nepozabno stran v zdogovini motošporta. Nekje leta 1967 postane tisti pravi vsestranski voznik, cenjen in občudovan. Če ga boste kdaj videli na slikah, gre za malega človeka, temnejše polti a verjeli ali ne, na vsaki sliki je dobro viden ogenj v očeh.

“Los Hermanos” Rodriguez

A sedaj se premaknimo v Spa Francochamps. Znana dirka 1000 km, pisalo se je leto 1970, proga je klasična, 14.120 m dolžine, Pedro po dolgih letih vožnje prototipov za Ferrari, prestopi v znamienti Team Wyer, ki je imel takrat na razpolago brutalne Porscheje 917k (prav tiste, pobarvane v barve Gulf, ki blestijo v filmu Le Mans s Stevom McQueenom). Pedro dirke ne konča, a njegov kvalifikacjiski krog je bil tako nor, da je bila njegova povprečna hitrost v vseh 14 km več kot 253 km/h, dolga leta nepresežen rekord, po pričevanju dosežen na deloma mokri progi.

Pedro Rodriguez v bolidu BRM na VN Belgije 1970
A mi smo portal Formule ena in drži, Pedro je vozil tudi formule. Ferrari, Lotus, Cooper in leta 1970 BRM. Velika nagrada Belgije je na sporedu le teden dni po vztrajnostni, in Pedro, čeprav v ne preveč konkurenčnem Yardley BRM 153 dobro izkoristi svoj talent, svojo ognjevitost in prirojeni občutek za hitrost. Nesrečnega Chrisa Amona z March Fordom prehiti le za 1,1 s, tretji Jean Pierre Beltoise v Marti pa zaostane za….1’43″7, v enem izmed malce pozabljenih dvobojev formule ena, a zato nič manj epskem. Njegova povprečna hitrost je bila 241,31 km/h do takrat najvišja izmerjena povprečna hitrost v Formuli ena. To je bila šele druga Pedrova zmaga in njegova zadnja. Naslednje leto pa se odpelje v večnost za volanom zasebnega Ferrarija 512 v dirki razreda Interserie.
Pedro Rodriguez in Lucien Bianchi na dirki 24 ur Le Mansa leta 1968
Le še ena zanimivost, leta 1968, v dirki 24 ur Le Mansa Pedro Rodriguez deli sedež svojega Forda GT40 (prav tako Team Wyer) z voznikom imenovanim Lucien Bianchi. Dirko zmagata in, če vam je ime znano imate prav.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
Oglejte si vse komentarje