
Japonska je bila stoletja izolirana od ostalega sveta. Živela je v svetu tradicije, moralnih kodeksov in zavez, v svoji obliki fevdalnega sistema. Naši mentaliteti pa nekako oddaljena in tuja. Bilo je obdobje fevdalnih bojevnikov, Samurajev, ki so živeli strogo po kodeksu bojevnika Bušido in so bili vzgojeni tako, da so v primeru izgube svoje časti opravili ritual Sepuku. Z bodalom Tanto so razparali lasten trebuh z rezom od leve proti desni, v bolečem groznem ritualu. Da ne bi zaječali od bolečine jim je najboljši tovariš (v orožju, da ne bo pomote) v pravem trenutku odsekal glavo, jim skrajšal muke in ohranil dostojanstvo.
Danes je koncept časti mogoče mnogim tuj ali zastarel. Bližje je koncept neizmernega bogastva in brezmejne arogance. A redki, med takšne se štejem tudi sam, znamo ceniti nekoga, ki danes nekaj da na svojo čast. In priznam, meni kot gledalcu je nerodno gledati današnjo Hondo v Formuli ena, brati izjave gospoda Hasegawe in opazovati njihove performanse na progah Formule ena.
Priznajmo si nekaj, v motošportu sta pomembni v glavnem dve prvini. Vzdržljivost oziroma zanesljivost, ter na drugi strani performans oziroma hitrost. Moje mnenje je, da je lažje narediti hiter element tudi zanesljiv, a možno je tudi obratno. Problem današnje Honde je prav v tem, da nimajo ne enega in ne drugega. Če jih primerjam s pogonskimi sklopi ekipe Sauber, torej lansko specifikacijo Ferrarijevih sklopov je primerjava nečastna oziroma že skoraj žaljiva.
Kar pa je še dodaten udarec v želodec vsakega navdušenca, so njihove izjave za javnost. Ne samo, da so nepovezane, brez nekega logičnega sosledja. Skoraj vsaka izjava se izkaže za zgrešeno (da ne rečem kaj hujšega). Zadnje prigode vezane na napovedano in nikoli dostavljeno razvojno stopnjo štiri ter komedijo s tisto imenovano 3.5 in 3.6 so bile še na začetku dirkalnega vikenda tragikomične, a so se med vikendom spremenile v groteskne.
Da me ne boste napak razumeli. Pri časti ne gre za zmage ali prvenstva. Gre za ugled, ki ga ima konstruktor oz. dobavitelj. Njegovi izdelki so tisti, ki na progi njegovim uporabnikom omogočijo, da dajo svoj maksimum in, da dosežejo realno zastavljene cilje. Na primer tako ime med “motoristi” Formule ena je zagotovo bil Brian Hart.
Sedaj pa poglejmo resnici v oči. Bili so časi turbinskih motorjev v Wiliamsu in fenomenalno obdobje z McLarnom v osemdesetih, a tako kot zmeraj trdim je dejstvo, da določena barva na bolidu le tega ne naredi hitrejšega. Prav tako sama znamka vtisnjena na glavo motorja tega ne naredi močnejšega. Seveda se čudeži lahko zgodijo, ali pa se tudi v resnici dogajajo je pa druga zadeva. Sam dojemam izjave gospoda Hasegawe že za trač, kakor da bi prebiral kdo s kom hodi po paddocku. Sem hudoben? Priznam da sem.
Honda je izgubila v mojih očeh (in v očeh marsikaterega ljubitelja Formule ena) vso čast, ki jo je imela. A, da ne bo pomote ne pričakujem nikakršnih ritualov in odsekanih glav. Le to, da bo tega trpljenja čimprej konec in, da bo drugo sezono morda en dobavitelj pogonskih sklopov manj, hkrati pa ena ekipa v točkah več. Vsaj to bi bilo po vseh teh letih dejanje časti.
Simon Jazbec @F1.si
@simonjazbec
*Čeprav se je med navadno rajo uporabljal izraz Harakiri. Se je za ta obred med bojevniki uporabljal izraz Sepuku.