Za začetek, Da. Kajenje škoduje zdravju. Drži. Tako, kot mu škodujejo številne druge zadeve, ki pa so za razliko od tobaka družbeno bolj sprejemljive. Ne samo, da je ta trenutek glavni pokrovitelj kraljice MOTO?športa nizozemska pivovarna, pred kratkim so ponosno naznanili svoje partnerstvo s Champagne Carbon, torej proizvajalcem penečega vina. Kaj reči na to drugega, kot hipokrizija prve klase in streljanje v lastna kolena.
Zanimiva tema, ki jo je že obravnaval kolega Simon v kolumni Dont drink and drive Pa naj nadaljujem, kjer je ostal. Še ob prelomu tisočletja so bili tobačni pokrovitelji integralen del Formule 1. Leta 1995 je 9 od 10. najboljših dirkačev dirkalo s tobačnim logotipom. Saj se vsi spomnimo “brandov” kot so Marlboro Mclaren (kasneje Ferrari), Benson&Hedges Jordan, Rothmans Williams, Mild Seven Benneton, West Mclaren itd. Nostalgija kajne? No, leta 2017 jih ni več. Vztraja zgolj še Philip Morris. Z rdečim Ferrarijem. Formula 1 pa je poteptala svoj DNK in se ustrelila v koleno. Kako?
Denar
Danes v svetu F1 vlada “varčevalna” norost. V elitnem razredu motošporta se pogovarjamo o varčevanju z bencinom in gumami, omejitvah motorjev in menjalnikov, prepovedi testiranj in podobnih bebavih stvareh. Na gridu imamo 10 ekip od tega lahko vsaj za dve z gotovostjo trdimo, da sta priključeni na aparate in je le še vprašanje časa kdaj jih bodo odklopili. No, leta 95 je dirkalo 14 ekip. Verjetno ni prav težko ugotoviti zakaj. Tudi, če bi argument, da gre za umazan denar držal je dejstvo, da bo tobačna industrija obstajala še naprej navkljub “visoki etiki” F1 menedžementa. Mogoče pa bi ga lahko vsaj izkoristili pri sofinanciranju ekstremno drage hibridne tehnologije? Morda?
Plačani vozniki
Vrnimo se še malo v preteklost. Majhno moštvo Edieja Jordana za katerega so dirkali Damon Hill, H.H. Frentzen, Giancarlo Fisichella, Jarno Trulli itd. Čeprav je šlo za majhno ekipo so prvi trije v rumenem dirkalniku dobili dirko VN. Tudi tu je razlog očiten. Tobačnim gigantom je bilo vseeno kdo sedi v dirkalniku, če so le bile njihove oznake, večkrat na vidnem mestu. Posledično so si lahko tudi manjše ekipe privoščile kvalitetne dirkače. In danes?
V legendarnem Williamsu danes s pomočjo očetove denarnice sedi Lance stroll. Verjetno ni pretirano, če rečemo, da bi Kanadčan brez očetovih milijonov GP dirke spremljal le preko malih zaslonov. Venezuelska naftna družba je dolgo financirala ekspedicijo Pastorja Maldonada vse dokler se Renault ni dokončno vrnil v Enstone. (Čeprav bodimo iskreni, je Palmer res boljša izbira?). Marcus Ericsson ima zaradi svojih pokroviteljev praktično že zagotovljen sedež v prihodnji sezoni ne glede na svoj “performans”. Skratka, smo v situaciji, ko skoraj pol dirkačev s sabo prinese še kakšnega pokrovitelja (Sergio Perez se bliža dvomestni številki), F1 pa se resno igra s svojim ugledom elitne dirkaške serije. Ampak pomembno je, da smo se znebili tobačnih “brandov”. Saj res, nismo, le manj denarja prinesejo.
Alternative?
F1 menedžment je pričakoval, da bodo ko se bo znebil “cigaretarjev” pred vrati Formule 1 stali Microsoft, Coca Cola, McDonalds itd. (Vsaj za zadnja dva lahko izrazimo upravičen dvom, da so njihovi proizvodi zdravju bolj prijazni). A to se ni zgodilo. Omenjeni so preko manjših brandov v svoji lasti v cirkus zgolj pomolili nos, kot recimo Coca Cola z Burnom. Realnost pa je takšna, da veliki Mclaren dirka brez glavnega pokrovitelja. Da, Mclaren. Ampak v Wokingu vsaj premorejo še tisto malo ponosa, ki so ga pri Williamsu že davno izgubili. Ampak vsaj tobaka več ni in le upamo lahko, da energijskih pijač ne čaka podobna usoda v imenu zdravja.
Matej Plešej @F1.si
