Nekaterim usoda položi v zibelko dar, in srečneži med njimi dobijo v dar fantastičen občutek za hitrost. In ta dar jim ne morejo vzeti ne leta ali morebitne poškodbe ali karkoli drugega. Ampak zgolj dejstvo, da so hitri določenih stvari ne more spremeniti.
O edinstvenem Alexu Zanardiju sem že pisal. Vsi navdušenci se spomnimo tistega grozovitega trka na Lausitzringu leta 2001. A Alex ne bi bil Alex, če začete dirke ne bi pripeljal do konca. Z vsemi licencami, s prirejenim bolidom Reynard letnika 2002 pobarvanim prav tako, kot je bil njegov, tistega prekletega dne leta 2001. A želel je odpeljati še preostalih 13 krogov. Eksibicija bi lahko pomislili, poklon nesrečnemu šampionu, a Alex se s tem ni strinjal. Brez nog, brez treninga, brez ekipe, samo z golim entuzijazmom je sedel za volan. Z roko je stisnil plin in šel. Najhitrejši izmed njegovih trinajstih krogov bi ga postavil v štartni razpored na peto mesto le 0″487 sekunde za vodilnim. A Alex je vedel, da je njegovega časa v enosedih konec. Dokazal je svoje in odšel drugim zmagam naproti. In vsi vemo s kakšnimi rezultati.
Če vam rečem Riccardo Patrese bo večina pomislila, da je to tisti, ki je leta 1992 vozil za Nigelom Mansellom v njegovem veličastnem pohodu na naslov svetovnega prvaka. A gospod je imel dolgo kariero, pravzaprav njegovih 257 štartov je bilo dolga leta rekordno število. Uradno se je poslovil leta 1993. A so ga leta 1996 poklicali v Williams, tako za en mali test, ker niso bili zadovoljni z razvojem bolida med letom. Če ne verjamete, obstajajo celo reklamne slike z avtogramom Riccarda v belo modro barvi ekipe Williams tistih let. No testiral je FW 18 na progi Silverstone. Po treh letih pokoja se je usedel v bolid in brez kakšnih posebnih težav dosegel čas, ki bi ga na veliki nagradi Velike Britanije tistega leta postavil v drugo vrsto. (seveda na dirki sta oba Wiliamsa zasedla obe prvi mesti na štartnem razporedu). Bil je le test in nič drugega, spomin obuja kakšna fotografija in urbana legenda.
Premaknimo se malo naprej. Leto 2009, Felipeja Masso zadane v glavo vzmet iz zadnje obese Brawna Rubensa Barrichella. Nadomesti ga Luca Badoer. Testni voznik Ferrarija, zadnjič v dirki leta 1999, a v formi, ker takrat se je še testiralo…Rezultati?? Na kvalifikacijah v Valenciji je bil 20., sekundo in pol za 19. (Jamie Algesuari v Toru Rossu) in tudi na naslednji dirki v Belgiji je bil gladko zadnji, tako na kvalifikacijah, kot med tistimi, ki so dirko končali. In to s Ferrarijem. Tretjega poizkusa ni dobil. Enostavno ni bil hiter. Dar hitrosti ni dan vsem.
Blaženim z darom hitrosti morda kdaj ni dano imeti dolge ali pa blesteče kariere, a lesk ki ga imajo, se vidi vsakič, ko se dotaknejo volana. A kdaj pa kdaj njihov talent le ni zadosten, da gredo prek ovir usode. Sam se z njimi veselim vsakega uspeha in iskrice, ki jo pokažejo.
Simon Jazbec @F1.si
