
Vsi radi beremo in pišemo zgodbe ter anekdote o priljubljenih voznikih, se pogovarjamo in prerekamo kdo je kje koga izrinil, kdo je boljši hitrejši, zvitejši in tako naprej. Kot je kdo že opazil, imam precej drugačen pogled na te zadeve, kot ga ima verjetno večina. In prosim ne zamerite mi preveč. Meni gole zmage in naslovi ne pomenijo dosti. Več mi pomenijo dejanja in osebnost določenega človeka.
Ne bom preveč nakladal s statistiko ali zmagami, kogar bo zgodba zanimala, v kolikor je ne pozna, se bo poglobil sam. Govoril bom o enem največjih borcev, zmeraj nasmejanemu fantu, nikoli v kakšni resni polemiki, dobitniku ene same točke v F1, ampak z eno najslavnejših ekip (čeprav takrat v zatonu pred propadom). O nekom, ki se je dokazal čez lužo, zmagal vse, večkrat, prišel nazaj, propadel, odšel nazaj kjer je bil velik, in ko se je začel ponovno dokazovati, ga je usoda zabrisala na nemški progi tako, da je od njegovega telesa ostalo malo več kot polovica, a on kot človek je dokazal kako ogromen je.
Če se komu še ni posvetilo, ta gospod se imenuje Alex Zanardi. Ne samo da je preživel, njegova trma in ogromno srce ga je spravilo do tega, da je ponovno sedel v avto in zmagoval, da se je usedel v svoj popravljen bolid in odpeljal vse kroge, ki so mu manjkali do cilja tistega usodnega dne (in ni bilo videti da ima umetne noge, ne po časih na krog ne po stilu vožnje). Sam je v hecu v nekem intervjuju dejal, da mu je sedaj bistveno lažje pritisniti plin, a v drugem pravil, kako je dneve ležal na hrbtu v kopalnici in z novo nogo pritiskal na navadno osebno tehnico, dokler ni bil sposoben pritisnit tako močno, da je ta pokazala 75 kg.

Njegov nasmeh, nasmeh ki ga vidiš v njegovih očeh, njegova veličina, njegova volja a hkrati njegova preprostost izžareva iz vsakega giba, intervjuja in geste, ki jo Alex naredi.
No ja, mu ni dovolj, seveda je vmes postal večkratni olimpijski zmagovalec, na dveh različnih olimpijadah, razmišlja o tretji in ko je dobil za nagrado sedež v endurance dirki, je seveda gladko zmagal.
Sedaj, ne trdim da je on največji, najboljši naj… karkoli. V svoji dirki imenovani življenje je Alex premagal starko s koso, a ta mu je pustila globoke brazgotine. Take, da bi verjetno večino nas dotolkla. On je premagal tudi to, in se s svojim nepogrešljivih nasmeškom vsak dan požene v nove zmage, neutruden, pogumen, brezmejen.
Vsak zase ve, za koga navija, kdo je najboljši itd. A mislim da je golo seštevanje zmag, točk in naslovov neka gola statiska, ki o veličini voznika pove bore malo in le kolikim nam je pri srcu nekdo le z enim ali nobenim naslovom? Meni je preprost možakar, z nasmeškom večnega dečka in igrivo iskrico v očeh, dokazal, da lahko ena sama samcata točka pomeni veliko več kot zmage in naslovi, če gledamo na veličino voznika, ki jo je dosegel.
Simon Jazbec @F1.si
Velik športnik, Velik človek, Legenda!
Legenda v pravem pomenu besede